Izpeljanka Martingala je vsak sistem, ki vložek določa glede na izid prejšnje stave, a ga spreminja drugače kot s podvajanjem po porazu. Nekatere rastejo počasneje, ena obrne logiko in podvaja po zmagi. Vse imajo nekaj skupnega z originalom: Martingale sistem ne spremeni pričakovane vrednosti stave, spremeni le obliko nihanja banke. To velja tudi za njegove sorodnike.
V vseh primerih spodaj je enota 10 €, kvota 2,0, čisti dobiček ob zadetku pa enak vložku.
Anti-Martingale in Paroli
Anti-Martingale podvaja po zmagi in se po porazu vrne na začetni vložek. Paroli je njegova najbolj znana oblika, ki doda pravilo za izstop: po treh zaporednih zadetkih pobereš dobiček in začneš znova.
| Korak | Vložek | Izid | Stanje cikla |
|---|---|---|---|
| 1 | 10 € | zadetek | +10 € |
| 2 | 20 € | zadetek | +30 € |
| 3 | 40 € | zadetek | +70 € |
Če katera od treh stav izgubi, je izguba cikla vedno 10 €, ker drugi in tretji vložek vsebujeta le že dobljeni denar. Pri porazu na tretjem koraku na primer: +10 €, +20 €, nato −40 €, skupaj −10 €.
Problem je pogostost. Pri realni verjetnosti zadetka 47,5 % je verjetnost treh zadetkov zapored 0,475³ ≈ 10,7 %. Približno devet ciklov od desetih se konča z izgubo 10 €, eden z dobičkom 70 €. Pričakovana vrednost cikla je zato negativna, čeprav banka niha manj kot pri Martingalu.
d’Alembert
Po porazu vložek povečaš za eno enoto, po zmagi ga zmanjšaš za eno enoto, nikoli pod 10 €. Isti mehanizem se v starejši literaturi o ruleti imenuje tudi piramidni sistem.
| Stava | Vložek | Izid | Stanje |
|---|---|---|---|
| 1 | 10 € | zadetek | +10 € |
| 2 | 10 € | poraz | 0 € |
| 3 | 20 € | poraz | −20 € |
| 4 | 30 € | zadetek | +10 € |
| 5 | 20 € | poraz | −10 € |
| 6 | 30 € | zadetek | +20 € |
| 7 | 20 € | zadetek | +40 € |
Sedem stav, štirje zadetki in trije porazi, končno stanje +40 €. Sistem deluje lepo, kadar je zadetkov in porazov približno enako. Ob desetih porazih zapored pa je skupna izguba 550 €, enajsta stava pa zahteva 110 €. Rast je linearna, zato d’Alembert banko izčrpa počasneje, a jo izčrpa.
Fibonacci
Vložki sledijo zaporedju 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21 enot. Po porazu greš korak naprej, po zmagi dva koraka nazaj.
| Stava | Vložek | Izid | Stanje |
|---|---|---|---|
| 1 | 10 € | poraz | −10 € |
| 2 | 10 € | poraz | −20 € |
| 3 | 20 € | poraz | −40 € |
| 4 | 30 € | poraz | −70 € |
| 5 | 50 € | zadetek | −20 € |
| 6 | 20 € | poraz | −40 € |
| 7 | 30 € | zadetek | −10 € |
| 8 | 10 € | zadetek | 0 € |
Osem stav, pet porazov in trije zadetki, rezultat nič. To je značilno za Fibonaccija: zadetek ne pokrije vse izgube, ampak le zadnja dva koraka, zato je pot do ničle daljša. V daljšem nizu porazov vložek raste skoraj tako hitro kot pri Martingalu, saj se razmerje med sosednjima členoma približa 1,618. Po desetih porazih zapored bi bila enajsta stava 890 €.
Grand Martingale
Ta različica je strožja od originala: po porazu vložek podvojiš in dodaš še eno enoto. Zadetek tako ne prinese le 10 €, ampak več, odvisno od tega, na katerem koraku pride.
| Korak | Vložek | Skupaj vloženo | Dobiček ob zadetku |
|---|---|---|---|
| 1 | 10 € | 10 € | 10 € |
| 2 | 30 € | 40 € | 20 € |
| 3 | 70 € | 110 € | 30 € |
| 4 | 150 € | 260 € | 40 € |
| 5 | 310 € | 570 € | 50 € |
| 6 | 630 € | 1.200 € | 60 € |
Po šestih porazih je izgubljenih 1.200 €, pri klasičnem Martingalu bi bilo 630 €. Večji dobiček na cikel je plačan s skoraj dvakrat hitrejšim izčrpanjem banke.
Progresija za višje kvote
Pri kombiniranih stavah s kvoto okrog 6,0 se pojavlja različica, pri kateri vložek ostane enak, dokler en zadetek še pokrije vse dotedanje izgube, in se poveča šele, ko to ni več res. Pri kvoti 6,0 in vložku 10 € zadetek prinese 50 € dobička, zato lahko petkrat izgubiš z istim vložkom in ob šestem zadetku končaš na ničli. Od tu naprej mora vložek rasti.
Zamisel ni nora, a zahteva veliko potrpljenja in banke. Verjetnost zadetka pri kvoti 6,0 je z maržo okrog 15 %, zato je niz desetih porazov zapored pogost: 0,85¹⁰ ≈ 20 %. Kako se tveganje pri takih listkih sešteva, je razloženo pri vrstah športnih stav, kjer je opisano, kako se kvote in marže kombinacij množijo.
Če primerjaš vse štiri različice, se pokaže ista meja. Nobena ne naredi stave z negativno vrednostjo pozitivne, razlikujejo se le po tem, ali izgubljaš pogosto malo ali redko veliko. Sorazmerne metode iz procentne strategije se temu izognejo tako, da vložka sploh ne vežejo na zadnji izid. Paroli pri tem ostane posebnost: edini med njimi tvega na cikel največ začetni vložek, pri kvoti 2,0 torej natanko 10 €.