Banka je 1.000 €, vložek 5 % trenutnega stanja, vse stave imajo kvoto 2,0. Prva stava izgubi, druga in tretja zadeneta, vzorec se ponovi še enkrat, nato sledita poraz in zadetek. Tako izgleda pot banke, zaokrožena na cent:
| Stava | Vložek (5 %) | Izid | Banka po stavi |
|---|---|---|---|
| 1 | 50,00 € | poraz | 950,00 € |
| 2 | 47,50 € | zadetek | 997,50 € |
| 3 | 49,88 € | zadetek | 1.047,38 € |
| 4 | 52,37 € | poraz | 995,01 € |
| 5 | 49,75 € | zadetek | 1.044,76 € |
| 6 | 52,24 € | zadetek | 1.097,00 € |
| 7 | 54,85 € | poraz | 1.042,15 € |
| 8 | 52,11 € | zadetek | 1.094,26 € |
Pet zadetkov in trije porazi pustijo banko na 1.094,26 €. Z enakim nizom pri fiksnem vložku 50 € bi bilo stanje 1.100 €. Procentna strategija pri izmeničnih rezultatih zaostaja za malo, ker po porazu staviš manj in po zmagi pridobiš manj, kot si prej izgubil.
Kje se pokaže prednost
Razlika se obrne v slabi seriji. Deset porazov zapored pri 5 % zmanjša banko na 1.000 € × 0,95¹⁰ = 598,74 €. Pri fiksnem vložku 50 € ostane 500 €, pri Martingalu bi bila banka že po šestem porazu premajhna za naslednjo stavo.
Vložek se samodejno krči, ko gre slabo, in raste, ko gre dobro. To je bistvo procentne strategije: dolgo preživetje banke, ne hitra rast. Ne spremeni pa tega, da je povprečna stava zaradi marže negativna. Procentni vložek izgubo upočasni, ne odpravi.
Starejša različica tega pristopa vložek pusti enak, dokler se banka ne spremeni za 50 % navzgor ali navzdol. Pri 1.000 € in 5 % staviš po 50 €, dokler banka ne doseže 1.500 € (nov vložek 75 €) ali pade na 500 € (nov vložek 25 €). Računanja je manj, zaščita pred serijo porazov pa je šibkejša, ker vložek do meje ostane polnih 50 €.
Kellyjev kriterij
Kelly ne uporablja stalnega odstotka, ampak ga izračuna iz kvote in tvoje ocene verjetnosti. Formula je:
f = (b × p − q) / b
Pri tem je b čisti dobiček na 1 € vložka (kvota − 1), p tvoja ocena verjetnosti zadetka in q = 1 − p.
Primer: kvota je 2,10, kar ustreza implicitni verjetnosti 47,6 %. Na podlagi lastne analize oceniš, da je verjetnost 52 %. Torej b = 1,10, p = 0,52, q = 0,48.
f = (1,10 × 0,52 − 0,48) / 1,10 = (0,572 − 0,48) / 1,10 = 0,0836
Kelly predlaga 8,36 % banke, pri 1.000 € torej 83,64 €. Pričakovana vrednost take stave je 0,52 × 2,10 − 1 = 0,092, torej 9,2 centa na vloženi evro, če je ocena pravilna.
Ključna je beseda »če«. Ocena 52 % je tvoja, ne stavničina. Če je prava verjetnost 47 %, je pričakovana vrednost negativna, Kellyjeva formula pa bi z isto vstavljeno oceno še vedno predlagala 83,64 €. Kako sestaviti oceno verjetnosti, ki je več kot občutek, je razloženo na strani o oceni verjetnosti in value betu.
Delni Kelly
Ker so ocene verjetnosti vedno negotove, se v praksi največkrat uporablja delni Kelly. Polovični Kelly pri istem primeru pomeni 41,82 €, četrtinski 20,91 €.
| Različica | Vložek pri banki 1.000 € | Nihanje banke |
|---|---|---|
| Polni Kelly | 83,64 € | zelo veliko, pogosti padci za tretjino in več |
| Polovični Kelly | 41,82 € | zmerno |
| Četrtinski Kelly | 20,91 € | majhno, blizu fiksnih 2 % |
Polovični Kelly ima znano lastnost: dolgoročno doseže približno tri četrtine rasti polnega Kellyja ob bistveno manjših nihanjih. Zato je razumen kompromis za vsakogar, ki ne ve natančno, koliko je njegova ocena vredna, torej za skoraj vse.
Piramidni sistem
Piramidni sistem ne spada med sorazmerne metode, a se pogosto omenja ob njih. Izvira iz rulete: po porazu vložek povečaš za eno enoto, po zadetku ga zmanjšaš za eno. Pri enoti 10 € in kvoti 2,0 je potek takšen:
| Stava | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vložek | 10 € | 20 € | 10 € | 20 € | 30 € | 40 € | 30 € |
| Izid | poraz | zadetek | poraz | poraz | poraz | zadetek | zadetek |
| Stanje | −10 € | +10 € | 0 € | −20 € | −50 € | −10 € | +20 € |
Gre za isti mehanizem kot d’Alembert, opisan med izpeljankami Martingala. Od procentne strategije se razlikuje v enem bistvenem: po porazu vložek poveča, ne zmanjša. V treh zaporednih porazih (stave 3–5) je piramidni vložek zrasel z 10 € na 40 €, procentni bi se v enakem nizu zmanjšal za 14 %.