Začneš z 10 € na izid s kvoto 2,0. Če stava izgubi, naslednjo postaviš 20 €, nato 40 €, in tako naprej, dokler ne zadeneš. Ko zadeneš, se vrneš na 10 €. Tabela pokaže, kako hitro to naraste.
| Stava | Vložek | Skupna izguba do te stave (vključno z njo, če izgubi) | Dobiček, če ta stava zadene |
|---|---|---|---|
| 1 | 10 € | 10 € | 10 € |
| 2 | 20 € | 30 € | 10 € |
| 3 | 40 € | 70 € | 10 € |
| 4 | 80 € | 150 € | 10 € |
| 5 | 160 € | 310 € | 10 € |
| 6 | 320 € | 630 € | 10 € |
| 7 | 640 € | 1.270 € | 10 € |
| 8 | 1.280 € | 2.550 € | 10 € |
Zadnji stolpec je ves čas enak. Če zadene osma stava, dobiš 1.280 € × 2,0 = 2.560 €, kar pokrije 2.550 € vseh vložkov in pusti 10 €. Za ta dobiček je bilo treba tvegati 2.550 €.
Od kod sistem prihaja
Martingale izvira iz igralnic 18. stoletja, kjer so ga igralci uporabljali pri ruleti na rdeče ali črno. Ideja je preprosta: prej ali slej boš zadel, in ko zadeneš, dobiš nazaj vse izgubljeno plus začetni vložek. Matematično to drži le pod dvema pogojema, ki nikoli nista izpolnjena hkrati: neomejena banka in neomejen vložek.
Pri športnih stavah je sistem videti še privlačnejši, ker se ponujajo izidi s kvoto blizu 2,0, na primer zmaga z azijskim hendikepom ali več/manj golov. A kvota 2,0 ne pomeni verjetnosti 50 %. Stavnica v kvote vgradi maržo, zato je dejanska verjetnost zadetka pri taki kvoti nekje okrog 47–48 %.
Kako pogosto pride šest porazov zapored
Vzemimo verjetnost poraza 52,5 %. Verjetnost, da izgubiš šest določenih stav zapored, je 0,525⁶ ≈ 2,1 %. To se sliši malo, a vprašanje je napačno postavljeno. Igralec ne stavi šestkrat, stavi sto- ali petstokrat, in zanima ga, ali se v vsem tem obdobju vsaj enkrat zgodi niz šestih porazov.
| Število stav | Verjetnost vsaj enega niza 6 porazov | Verjetnost vsaj enega niza 8 porazov |
|---|---|---|
| 50 | 39 % | 12 % |
| 100 | 64 % | 23 % |
| 200 | 88 % | 42 % |
| 500 | 99,5 % | 75 % |
Pri sto stavah je verjetnost, da pride šest porazov zapored, skoraj dve tretjini. Takrat je izgubljenih 630 €, sedma stava pa zahteva 640 €. Kdor je začel z banko 1.000 €, ima po šestem porazu 370 € in sedme stave ne more več postaviti v celoti.
Še ena podrobnost: tudi pri pošteni kvoti brez marže (verjetnost točno 50 %) bi bila verjetnost niza šestih porazov v sto stavah 55 %. Marža problem le poslabša, ne ustvari ga.
Pričakovana vrednost cikla
Cikel z največ osmimi stopnjami ima dva izida. Z verjetnostjo 1 − 0,525⁸ ≈ 99,42 % prinese 10 €, z verjetnostjo 0,58 % izgubi 2.550 €. Pričakovana vrednost je 0,9942 × 10 € − 0,0058 × 2.550 € ≈ −4,77 € na cikel.
Ta številka razloži, zakaj se sistem zdi uspešen. Igralec lahko odigra več deset ciklov s samimi dobički in ima občutek, da je našel pravilo. Izguba pride redko, a je dovolj velika, da izbriše vse prej dobljeno in še več.
Limiti stavnic
Drugi zid so omejitve vložkov. Vsaka stavnica določi največji znesek, ki ga sprejme na posamezen trg, pri manj gledanih tekmah je ta lahko precej nizek. Če limit na izbranem trgu znaša nekaj sto evrov, se progresija od 10 € ustavi že pri šesti ali sedmi stopnji, ne glede na velikost banke.
Limit ni edina omejitev. Pri igralcih z zelo nihajočimi vložki lahko stavnica račun pregleda in znesek stave dodatno zniža.
Mehkejše različice, kot sta d’Alembert in Fibonacci, so opisane na strani o izpeljankah Martingala. Pregled vseh pristopov z bankrollom 1.000 € je v članku o strategijah stavljenja.
Pri nižjih kvotah se ne izboljša
Del igralcev poskuša sistem »popraviti« s kvotami okrog 1,40, ker te zadenejo pogosteje. Za pokritje izgube pa mora biti vložek po vsakem porazu več kot dvakratnik prejšnjega: pri kvoti 1,40 je čisti dobiček na evro le 0,40 €, zato je treba za pokritje izgube 10 € in dobiček 10 € postaviti 50 €. Serije so krajše, skoki pa bistveno strmejši. Po drugem zaporednem porazu je potreben vložek 175 €, po tretjem 612,50 €, skupaj že 847,50 € tveganega denarja za 10 € dobička.