Na nogometni tekmi je meja za skupno število golov 2,5, kvota za več in kvota za manj pa sta obe 1,90. Če vložiš 10 € na več in 10 € na manj, plačaš 20 €. Ne glede na izid ti ponudnik vrne 19 €. Manjkajoči evro je marža, plačana vnaprej, in vsebuje jo vsaka kvota, ne samo ta par.
Dve številki za isto maržo
Vsaka kvota 1,90 izraža verjetnost 1 ÷ 1,90 = 52,63 %. Vsota obeh je 105,26 %. Presežek nad 100 %, torej 5,26 %, se v angleščini imenuje overround in ga večina primerjalnih tabel navaja kot maržo.
Ista cena se da zapisati tudi drugače. Če staviš na oba izida v razmerju njunih verjetnosti, dobiš vrnjenih 1 ÷ 1,0526 = 95,0 % vplačila. Ponudnik torej zadrži 5,0 % prometa. Obe številki sta pravilni, merita pa različno stvar: prva presežek verjetnosti, druga delež denarja. Ko nekje piše, da ima trg 5 % marže, je vredno preveriti, katera od njiju je mišljena. Pri nizkih maržah je razlika majhna, pri 20 % pa že vidna: presežek 20 % pomeni vračilo 83,3 %, torej delež 16,7 %.
Izračun pri treh izidih
Pri nogometnem trgu 1X2 je postopek enak, le izidi so trije. Vzemimo kvote 2,10 za domače, 3,40 za neodločen izid in 3,60 za goste.
| izid | kvota | 1 ÷ kvota |
|---|---|---|
| 1 | 2,10 | 47,62 % |
| X | 3,40 | 29,41 % |
| 2 | 3,60 | 27,78 % |
| skupaj | 104,81 % |
Presežek je 4,81 %, vračilo pa 1 ÷ 1,0481 = 95,41 %.
Isti izračun pokaže, kaj se zgodi, ko se kvote premaknejo. Recimo, da se ponudnik po novici o poškodbi napadalca gostov odzove tako, da kvoto za goste dvigne s 3,60 na 3,90, kvoto za domače zniža z 2,10 na 2,00, neodločen izid pa pusti pri 3,40. Nova vsota je 50,00 + 29,41 + 25,64 = 105,05 %. Marža se je povečala, čeprav je kvota za goste zdaj višja, in kdor gleda samo kvoto izida, na katerega namerava staviti, tega ne opazi.
Kako se verjetnost iz kvote izračuna v drugih zapisih, na primer iz britanskih ulomkov, je razloženo na strani o formatih kvot.
Odstranitev marže: poštene kvote
Najpreprostejša metoda je sorazmerna. Vsako verjetnost deliš z vsoto, pošteno kvoto pa dobiš tako, da kvoto pomnožiš z vsoto.
| izid | kvota | poštena verjetnost | poštena kvota |
|---|---|---|---|
| 1 | 2,10 | 45,4 % | 2,20 |
| X | 3,40 | 28,1 % | 3,56 |
| 2 | 3,60 | 26,5 % | 3,77 |
Te številke so izhodišče, s katerim primerjaš lastno oceno tekme, kot je opisano pri oceni verjetnosti in value betu. Sorazmerna metoda pa ima znano slabost. Predpostavlja, da je marža enakomerno razporejena po vseh izidih, v resnici pa so kvote outsiderjev pogosto bolj obrezane od kvot favoritov. Statistiki temu pravijo pristranskost favorita in outsiderja. Metode, kot je Shinova, zato večji del marže pripišejo outsiderju, kar favoritu da nekoliko višjo pošteno verjetnost kot sorazmerni izračun. Pri trgu z dvema enakima kvotama, kot je več/manj iz uvoda, so vse metode enake.
Zakaj je marža višja pri stranskih trgih in kombinacijah
Trg 1X2 v prvi ligi pritegne največ denarja in največ pozornosti analitikov. Napačna kvota se tam hitro opazi in popravi, zato si ponudnik lahko privošči nizko maržo. Pri stranskih trgih, kot so točen izid, strelec prvega gola ali število kotov, je stav manj, informacij manj, izidov pa veliko. Vsakega od njih ponudnik zaokroži navzdol, in te majhne razlike se seštejejo. Trg točnega izida z 20 izidi, kjer je vsak obrezan le za 0,4 odstotne točke, ima skupaj 8 % presežka.
Pri kombinacijah se marže zmnožijo. Tri tekme s po 104,81 % dajo skupno 1,0481 × 1,0481 × 1,0481 = 115,13 %. Vračilo pade na 86,9 %, torej od vsakih 10 € v povprečju ostane 8,69 €. Kako so kombinacije sestavljene, je opisano pri vrstah športnih stav.
Primerjava dveh nizov kvot
Za isto tekmo imata dva ponudnika naslednje kvote:
| izid | ponudnik A | ponudnik B | najboljša |
|---|---|---|---|
| 1 | 2,10 | 2,05 | 2,10 |
| X | 3,40 | 3,50 | 3,50 |
| 2 | 3,60 | 3,70 | 3,70 |
| vsota verjetnosti | 104,81 % | 104,38 % | 103,22 % |
Ponudnik B ima nižjo maržo, a če staviš na domače, je kvota pri A boljša. Nižja skupna marža ne pomeni najboljše cene za izid, ki si ga izbral. Zadnji stolpec pokaže, kaj se zgodi, ko za vsak izid vzameš najboljšo kvoto: presežek pade na 3,22 %. Če bi padel pod 100 %, bi nastala priložnost za arbitražo.
Kaj marža naredi na dolgi rok
Recimo, da staviš na trge s kvoto 1,90, kjer je resnična verjetnost obeh izidov 50 %. Pričakovani izid stave za 10 € je 0,5 × 19 € − 10 € = −0,50 €. Po 500 takih stavah je vplačanih 5.000 €, pričakovana izguba pa 250 €.
Če isti trg najdeš s kvoto 1,95 na obeh straneh, je presežek 2,56 %, pričakovani izid stave pa 0,5 × 19,50 € − 10 € = −0,25 €. Po 500 stavah je pričakovana izguba 125 €, polovica prejšnje. Kvota, višja za pet stotink, pri vsaki stavi prepolovi izgubo.
Pomembno je, kaj pomeni 500 stav po 10 €. Stavec s proračunom 100 €, ki dobitke sproti znova vlaga, lahko ta promet doseže v nekaj mesecih. Pri kvoti 1,90 je pričakovana izguba na tem prometu 250 €, dva in polkrat več od začetnega proračuna. Tak stavec bo proračun praviloma izgubil, preden 500 stav sploh doseže, in to brez ene same slabe odločitve, samo zaradi cene.